Sredi tedna en poljub

dam ti tja na lička,

zraven gubic ga nalimam,

z repkom mahaš, ti lisička.

Smeješ se in cepetaš,

roko v mojo dlan mi daš,

češem svilnáte lase …

Ceu dan mislim že na te …

Ko tole bereš, si vsa mehka.

V duši te zažgečka, v koraku poščemi.

Bereš nežno, srkaš, srebaš,

ko vate pronica zmeda – oklevaš.

Mehko je kot povšter, ostro kot britev,

nagajivo kot sonce, žarkov snubitev.

Ti, ki to bereš zjutraj, opoldne, zvečer,

kdaj zbereš cojones da greva na … ?

Si vsaj malo amoralna,

tu in tam še trivialna,

čisto rahlo libidalna,

v ognja noči seksualna,

sonca žarkih hormonalna,

lune soju bestialna,

vedno zmeda senzualna?

Pa (na srečo) nič ‘normalna’?

Javi se na ta oglas,

bova skupaj mela špas

* * *

Na robu morja mečem kamenčke v popek.

Obrneš se in začneva novo igro.

* * *

Moje misli ti kapljajo na razgreto telo.

Požgečkajo. Skriješ se v noč.

* * *

Koža, moja in tvoja.

Čudoviti dotiki nastajajo.

* * *

Objem. Vesolje izgine.

Samo jaz in ti

poljube hrepeniva.

* * *

S poljubi tališ moj ledeni oklep.

Prisesaš se name.

Vzdrhtim.

* * *

Jutro.

Predramiš me.

Odprem oči, jih priprem.

Gledam te.

V rosni travi.

* * *

Pogrešam te,

Nasmejana zvernica.

Madeži ugrizov mi dajo vedeti,

da nisi le blodna prikazen.

* * *

Katera koža najbolj diši?

Moja.

Po njej.

* * *

Spet.

Razpel bi te med svoje ude

in se naslajal s tabo.

Spoštovane ženske, gospodične, gospe,

če bere to moški kak, tud’ nič ne dé.

Samo za vas smo odprli spomine

neke romance pomladne, polne intime.

Na dan mladosti sva jo začela,

čez tri tedne me je v žalost odela.

Bila sva pregnana, ranljiva,

oba razrvana, zaljubljena malo,

ravno dovolj za glavo na tnalo.

Ko rekla je, da bi lahko bil jaz ‘ta’,

odvrgel oklep sem in dal glavo tja.

Odsekala jo je z udarcem vihravim,

srce je ostalo, še kar bije zanjo

občasno z utripom brezglavim.

Sedem jih je, ki tešijo vihar,

vihar, ki si ga pustila vnemar.

Sedem deklet, vrednih vse grehe,

daje mi komaj pičle utehe.

Ena prevzetna, druga je fletna,

tretja razgalja, ena kot jutranja, rosasta zarja.

Peta za čustva, vsa me nori,

šesta ranljiva v noči ihti.

Sedma, o draga, ta je od vraga,

spat mi ne psti, jo stalno pogrešam,

veš …

Sedma in vse te ženske so ti.

Sladka čustva so

napajala neučakanost,

ježila kožo,

spreletavala telo.

Vrtinec ljubezni

ju je razpel,

telesi v nasladi

njuni je zmlel.

Nastajajo in izginjajo.

Mojster je danes izdelal oklep.

Nov. Črnosvetleč.

Meču preveril ostrino, pred kratkim kaljen,

kot zmajev pogled.

Krvavordeč.