Pomladna romanca
Spoštovane ženske, gospodične, gospe,
če bere to moški kak, tud’ nič ne dé.
Samo za vas smo odprli spomine
neke romance pomladne, polne intime.
Na dan mladosti sva jo začela,
čez tri tedne me je v žalost odela.
Bila sva pregnana, ranljiva,
oba razrvana, zaljubljena malo,
ravno dovolj za glavo na tnalo.
Ko rekla je, da bi lahko bil jaz ‘ta’,
odvrgel oklep sem in dal glavo tja.
Odsekala jo je z udarcem vihravim,
srce je ostalo, še kar bije zanjo
občasno z utripom brezglavim.
Komentar avtorja Luka — 17. julij 2008 @ 14:41
Cool napisano.
Komentar avtorja faktor — 18. julij 2008 @ 00:35
Še bolj cool doživeto
Komentar avtorja mah — 19. julij 2008 @ 21:55
spoštovani Moški, gospodič ali gospod,
vstopala bom skozi ta priprta vrata,
oklep bom Vedno spravila spod svojih nog,
v rosi, bosa.., v duhu vsa prerešetana.
Komentar avtorja faktor — 22. julij 2008 @ 12:47
Duh ni za rešetanje,
je bolj za poljubovanje.
Za snubljenje duše,
nežnost ljubezni,
začimba življenja,
igra lovljenja
strasti vseh sort
v mehki travi.
Komentar avtorja eneja — 26. julij 2008 @ 15:23
Snubljenje duše v nežni ljubezni…ja, to je tisto pravo. Strasti vseh sort v mehki travi pa nič manj…
Komentar avtorja faktor — 26. julij 2008 @ 17:13
Strastni poljubi,
ko se telesi grizeta.
Ko se duši objemata.
Toneta v čustva.
Mala smrt,
drget teles.
Zmanjkuje sape,
utrip zamira.
Mir.
Nemir,
spet.