Pomladna romanca
Spoštovane ženske, gospodične, gospe,
če bere to moški kak, tud’ nič ne dé.
Samo za vas smo odprli spomine
neke romance pomladne, polne intime.
Na dan mladosti sva jo začela,
čez tri tedne me je v žalost odela.
Bila sva pregnana, ranljiva,
oba razrvana, zaljubljena malo,
ravno dovolj za glavo na tnalo.
Ko rekla je, da bi lahko bil jaz ‘ta’,
odvrgel oklep sem in dal glavo tja.
Odsekala jo je z udarcem vihravim,
srce je ostalo, še kar bije zanjo
občasno z utripom brezglavim.
komentar avtorja Luka — 17.07.2008 @ 14:41
Cool napisano.
komentar avtorja faktor — 18.07.2008 @ 00:35
Še bolj cool doživeto
komentar avtorja mah — 19.07.2008 @ 21:55
spoštovani Moški, gospodič ali gospod,
vstopala bom skozi ta priprta vrata,
oklep bom Vedno spravila spod svojih nog,
v rosi, bosa.., v duhu vsa prerešetana.
komentar avtorja faktor — 22.07.2008 @ 12:47
Duh ni za rešetanje,
je bolj za poljubovanje.
Za snubljenje duše,
nežnost ljubezni,
začimba življenja,
igra lovljenja
strasti vseh sort
v mehki travi.
komentar avtorja eneja — 26.07.2008 @ 15:23
Snubljenje duše v nežni ljubezni…ja, to je tisto pravo. Strasti vseh sort v mehki travi pa nič manj…
komentar avtorja faktor — 26.07.2008 @ 17:13
Strastni poljubi,
ko se telesi grizeta.
Ko se duši objemata.
Toneta v čustva.
Mala smrt,
drget teles.
Zmanjkuje sape,
utrip zamira.
Mir.
Nemir,
spet.